Prosaro, najprimernejša rešitev za varstvo žit pred boleznimi klasa in listja

Količina in kakovost pridelka pšenice v Sloveniji je zelo različna in odvisna od mnogih dejavnikov: sorte, različne tehnologije pridelave, klimatskih razmer, primernosti tal za pridelavo pšenice, jakosti okužb z boleznimi, napada škodljivcev in zapleveljenosti ... Z našimi poskusi, kjer smo ugotavljali vpliv varstva na onesnaženost zrnja z mikotoksinom DON in na količino pridelka smo prišli do podobnih ugotovitev kot mnogi drugi avtorji.

     
Slika 1: Primerjava povprečja pridelka z dveh poskusov na pšenici ob uporabi različnih programov za varstvo pšenice pred boleznimi.


Znano je, da je pridelek pšenice ob primernem varstvu lahko 2-krat večji kot če varstva pšenice ne opravimo. Malo pa je znanega o tem, kako na količino pridelka vplivajo različni programi varstva pšenice. Na obeh naših poskusih smo dosegli največji pridelek pšenice s programom varstva podjetja Bayer.

V Gančanih smo s programom varstva na osnovi strobilurinskih pripravkov dosegli nekoliko večji pridelek kot s programom, ki ne vsebuje strobilurinskih pripravkov. V Vodicah pa je bilo ravno obratno. Povprečje dveh poskusov pokaže, da največji pridelek dosežemo s programom podjetja Bayer, kjer za varstvo listja in bili pšenice uporabimo fungicid na osnovi aktivnih učinkovin trifloksistrobin in ciprokonazol, za varstvo klasa pa pripravek na osnovi aktivnih učinkovin protiokonazol in tebukonazol (Slika 1). Drugi največji povprečni pridelek smo dosegli s škropilnim programom 2, najmanjši pa s škropilnim programom 1. Rezultati so bili pričakovani, saj strobilurinski pripravki omogočajo odlično varstvo listja in bili žit, povečujejo zelenilni učinek in s tem fotosintezo, triazolni pripravki pa boljše varstvo klasa pred okužbami gliv iz rodu Fusarium. V programu varstva podjetja Bayer pa je za varstvo žit priporočena prav ta kombinacija pripravkov.

Ker postajajo fuzarioze klasa v zadnjem času najpomembnejša bolezen pšenice in nekaterih drugih žit smo na omenjenih dveh in še mnogih drugih poskusnih lokacijah opravili tudi analizo pšenice na onesnaženost z mikotoksinom DON. Tudi na teh poskusih smo dobili pričakovane rezultate, saj smo pridelali pšenico z najmanj DON-a na delu njive, kjer smo uporabili pripravek Prosaro®, manj učinkovit je bil enokomponentni triazolni pripravek. Na delu njive, kjer smo uporabili pripravek na osnovi aktivnih učinkovin strobilurin + triazol pa je bila onesnaženost pšenice z mikotoksinom DON.

Cvetenje pšenice

Primeren čas uporabe fungicida Prosaro

Fuzarioze klasa

Za bogato žetev...

... in kvaliteten pridelek

Sledite nam

Avtorske pravice © Bayer AG